5 min branja

KYC v praksi: kako pravilno spoznati stranko

KYC (Know Your Customer) je temelj AML procesa. Kako v praksi izvesti identifikacijo, oceno tveganja in dokumentacijo pri sklenitvi zavarovanja.

Preverjanje osebne izkaznice stranke — KYC postopek v praksi
Preverjanje osebne izkaznice stranke — KYC postopek v praksi

KYC (Know Your Customer) ni administrativna formalnost — je pravna obveznost in zaščita distributerja pred zlorabo. Cilj je razumeti, kdo je stranka, kakšen je namen poslovnega razmerja in ali obstaja povečano tveganje.

Kratek povzetek

KYC obsega tri korake: identifikacijo stranke (ugotovitev in preveritev istovetnosti), ugotovitev dejanskega lastnika in razumevanje namena razmerja, ter tekoče spremljanje transakcij.

Razlaga v razumljivem jeziku

Fizično osebo identificiramo z veljavnim uradnim dokumentom (osebna izkaznica, potni list). Pravno osebo z izpiskom iz sodnega registra in identifikacijo zastopnika.

Vedno preverimo tudi dejanskega lastnika (fizično osebo, ki ima > 25 % lastniškega deleža ali dejansko obvladuje pravno osebo).

Za stranke z višjim tveganjem (PEP, gotovinski posli, tuje jurisdikcije) uporabljamo poglobljeno skrbnost (Enhanced Due Diligence).

Praktičen primer

Podjetnik želi za svojo pravno osebo skleniti naložbeno zavarovanje z visoko enkratno premijo. Ugotovite: kdo je zastopnik podjetja, kdo je dejanski lastnik, od kod izvirajo sredstva in zakaj podjetje sklepa tak produkt.

Vse zabeležite in shranite kopije dokumentov v skladu z internimi pravili zavarovalnice.

Najpogostejše napake

  • Uporaba fotokopije osebne izkaznice brez originalnega pogleda ali video identifikacije.
  • Pozabljena identifikacija dejanskega lastnika pri s.p. ali d.o.o.
  • Neusklajenost KYC dokumentov v CRM in fizičnem arhivu.
  • Površno vprašanje o izvoru sredstev — samo »iz plače« ni dovolj pri velikih zneskih.

Vprašanja za samopreverjanje

  • S katerimi dokumenti identificirate fizično osebo?
  • Kdaj je potrebna poglobljena skrbnost?
  • Kdo je »dejanski lastnik« pravne osebe?
  • Ali smete skleniti pogodbo, če stranka noče razkriti identitete?
  • Kaj naredite, če se med razmerjem pojavijo novi znaki tveganja?
Deli članek:

Pogosta vprašanja

Ali velja KYC tudi pri obnovi obstoječe pogodbe?

Da — vsaj v obliki tekočega spremljanja in periodičnega osveževanja podatkov.

Kaj če stranka ne želi predložiti dokumentov?

Poslovno razmerje ne sme biti sklenjeno; obstoječe je treba ustrezno obravnavati po internih pravilih.

Ali je video identifikacija dovoljena?

Da, če je izvedena po pravilih, ki jih dovoljuje ZPPDFT-2 in tehnični standardi.

Kdo določa tveganjski profil stranke?

Zavarovalnica na podlagi lastne metodologije, upoštevaje smernice UPPD.

Kakšen je odnos med KYC in GDPR?

KYC zahteva obdelavo osebnih podatkov, ki pa mora spoštovati načela GDPR (minimizacija, varnost, omejitev hrambe).

Več iz Zakonodaja